Sočasno poslušanje in tolmačenje
Kaj je simultano tolmačenje?
Simultano tolmačenje je vrsta tolmačenja, pri kateri tolmač govorčev govor hkrati (ali simultano), torej medtem ko govorec govori, prevaja v jezik, ki ga poslušalci razumejo. Simultani tolmači delajo v tolmaški kabini, lahko pa uporabljajo tudi prenosno opremo za tolmačenje brez kabine (bidule) ali šepetano tolmačenje (chuchotage). Pri šepetanem tolmačenju tolmač sedi ali stoji poleg udeleženca sestanka in mu sproti tolmači na uho.
Potrebne spretnosti
Potrebne spretnosti so enake kot pri konsekutivnem tolmačenju.
Tri glavne spretnosti so v osnovi enake:
- aktivno poslušanje (razumevanje),
- analiziranje (strukturiranje sporočila),
- povzemanje (komuniciranje).
Razlika med konsekutivnim in simultanim tolmačenjem je, da pri slednjem vse našteto poteka hkrati.
To pomeni, da mora dober simultani tolmač poleg obvladanja spretnosti, navedenih na strani o konsekutivnem tolmačenju – poseben način poslušanja, prednostno razvrščanje informacij, razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami, aktiviranje kratkoročnega spomina, komuniciranje itd. – tudi znati predvideti, kaj bo govorec rekel (zlasti kadar ima jezik govorca zelo drugačno skladenjsko strukturo kot jezik, v katerega se tolmači). Pri simultanem tolmačenju sta še toliko bolj pomembna ohranjanje mirnosti pod pritiskom in odpornost na stres.
Digitalna podpora
Ker sestanki postajajo vse bolj specializirani in tehnično zapleteni, lahko digitalne spretnosti in orodja umetne inteligence omogočijo učinkovitejšo pripravo. V kabini lahko orodja umetne inteligence tolmačem pomagajo, da hitro najdejo ustrezno terminologijo in številčne podatke. Vendar mora tolmač, ki uporablja ta orodja, še vedno obvladati spretnosti, opisane v nadaljevanju.
Izzivi v kabini
Pri tej vrsti tolmačenja je tudi aktivni (govorjeni) jezik tolmača pod večjim pritiskom, saj mora govoriti, medtem ko posluša in analizira. Zato je potreba po odličnem znanju maternega jezika ali aktivnega jezika še večja kot pri konsekutivnem tolmačenju.
Tudi možnost interferenc je pri simultanem tolmačenju iz pasivnega (slišanega) v aktivni jezik večja, zato morajo biti tolmači še bolj pozorni pri oblikovanju prevoda. To lahko pomeni odmik od skladnje izvirnika, razdelitev dolgih stavkov v več kratkih in izogibanje lažnim prijateljem (besedam v različnih jezikih, ki so si podobne po zapisu in/ali izgovorjavi, vendar imajo različen pomen).
To pojasnjuje, zakaj se tolmači pripravniki najprej učijo konsekutivnega tolmačenja, saj se pri tem naučijo ključnih spretnosti, potrebnih za tolmačenje. Pri simultanem tolmačenju se uporabljajo povsem enake spretnosti, vendar z nekaj dodane kompleksnosti in težavnosti.
Za simultano tolmačenje je potrebna kombinacija različnih spretnosti. Znanje več jezikov je resda osrednjega pomena, vendar je to le en vidik tega poklica. Številne univerze ponujajo študijske programe konferenčnega tolmačenja.
Viri
Za simultano tolmačenje je na tej platformi na voljo več virov:
- Zbirka govorov (za vajo tolmačenja govorov)
- Gradivo za usposabljanje GD za tolmačenje
- ORCIT (spletni viri usposabljanja za konferenčno tolmačenje)
Podrobnejše informacije boste našli v številnih knjigah o simultanem tolmačenju. Podatke o teh knjigah in dodatne vire boste našli na naših spletnih straneh Knjige in e-knjige ter Strokovni članki in revije.